ZNANJE O PROJEKCIJI
Projekcija od spredaj in od zadaj: frontalna od spredaj ali učinki od zadaj?
V postopku sinteze slike razlikujemo med prednjo in zadnjo projekcijo:
Pred izbiro ustreznega projekcijskega platna je treba vedno analizirati predvideno uporabo. Obstajajo filmi, ki se lahko uporabljajo univerzalno, in projekcijski filmi, katerih področje uporabe je jasno opredeljeno.
Projekcija spredaj in zadaj
Posebnost na področju projekcijskih folij so celostne folije, ki se uporabljajo tako za sprednjo kot za zadnjo projekcijo.
Projekcija zadaj
Tako imenovana zadnja projekcija uporablja polprozorno površino platna, na katero projektor projicira sliko, ki se nato prikaže v smeri gledalca. Ta tehnika je znana tudi kot projekcija s prenosom svetlobe ali preprosto "rear pro". Primerna je zlasti, če je za zaslonom dovolj prostora in mora projekcijska tehnologija zaradi estetskih ali drugih razlogov ostati diskretno skrita. Kakovost je odvisna od podobnih dejavnikov kot pri običajni projekciji in prav tako zahteva zaslone za zadnjo projekcijo z razpršeno svetlobo.
Projekcija spredaj
Pri tem se svetloba iz generatorja slike (projektor za veliko platno, filmski projektor, diaprojektor, beamer) projicira od spredaj na površino platna (veliko platno, projekcijska folija, folija za beamer) in se od tam odbija. Pri čelnih projekcijah je treba upoštevati, da je treba med zaslonom in projektorjem premostiti prostor. Pri tem je treba geometrijo projekcije izbrati tako, da na prenosni poti ni oseb ali predmetov, ki bi ovirali projekcijo.
Kakovost sprednje projekcije
Kakovost sprednje projekcije je odvisna od naslednjih dejavnikov:
- Kakovost reprodukcije
Kakovost čelne projekcije je odvisna od kakovosti reprodukcije projektorja, na katero vplivajo dosegljivi svetlobni tok, kontrastna sposobnost in projekcijsko razmerje.
- Okoliška svetloba
Večja kot je razpršena svetloba, več je pade na platno. To negativno vpliva na kakovost reprodukcije, saj razpršena svetloba osvetli uporabno svetlobo in tako zmanjša kontrast odbite slike - ta je videti manj jasna. Pri prednjih projekcijah je lahko koristno, da je svetlost zunanje svetlobe čim manjša, da bi dosegli dobre rezultate projekcije.
- Projekcijsko površino raztegnite čim bolj ravno
Za doseganje optimalne kakovosti slike mora biti projekcijska površina čim bolj ravna. Okvirna platna, kot sta DECOFRAME ali FULLWHITE, zagotavljajo najboljše rezultate, vendar zahtevajo fiksno namestitev. Priporočljivi so tudi mobilni sistemi, kot sta MONOBLOX 64 ali VARIO 64. V gledališkem sektorju so velike projekcijske površine opremljene z očesi in žepi za cevi za obremenitev, v sektorju prireditev pa se filmi pogosto raztezajo v okvirjih iz pločevine.
- Barva projekcijske površine
Barva platna vpliva na kontrast in svetlost projekcije. Bele projekcijske površine, kot so GAMMALUX, SCENE ali OPERA WEIẞ 2.2, dobro odbijajo svetlobo in zadostujejo s povprečno svetlostjo. Siva platna, kot je hrbtna stran kamere GAMMALUX DUO, zagotavljajo boljši kontrast, vendar zahtevajo svetlejši projektor. Črna hrbtna stran projekcijskega platna dodatno izboljša kontrast. V domačih kinodvoranah se za ozadje pogosto uporablja črn odrski molleton, da se izognemo motečim odsevom. Primerna so tudi svetlobno odporna projekcijska platna, kot so GAMMALUX DUO, OPERA HIGH GAIN, SILVERBLACK ali SCENE. Tehnični listi vsebujejo barvne spektrograme za ocenjevanje barvne nevtralnosti.
- Odbojnost površine platna
Primerna folija ali platno za čelno projekcijo mora imeti visoko odbojno sposobnost in enakomerno porazdeliti svetlobo po stranskih vidnih območjih. Potrebna je zadostna svetilnost in enakomerna porazdelitev svetilnosti, da se izognemo vročim točkam. Faktor svetilnosti, znan tudi kot ojačitev, opisuje učinkovitost projekcijske površine v primerjavi z določeno belo referenčno površino. Svetilnost se meri pod različnimi koti gledanja, pri čemer je največja, kadar projicirana svetloba pada navpično na platno in gledalec gleda na projekcijsko površino vzdolž iste osi. Bolj ko je gledalec oddaljen od osi projekcije, manjša je svetilnost odbite svetlobe.
Posebni filmi
Naše posebne folije so bodisi projekcijske folije, ojačane s tkanino, za zunanjo uporabo ali za uporabo na projekcijskih platnih, bodisi efektne folije za uporabo v arhitekturi ali na odru. Med našimi posebnimi folijami so tudi potiskane projekcijske folije, kot je OPERA 2.2 PRINT.
Projekcijska platna s formatom - pomembna je velikost slike!
Izbira pravega formata platna je odvisna od želenega formata prikaza projekcije.
Kvadratni format zaslona (1:1)
Za projekcijsko platno je zaželeno izbrati kvadratni format platna, če se bo uporabljal projektor.
Format platna za kinematograf ali HDTV (16:9)
Za projekcijska platna, ki se uporabljajo za predvajanje filmov (DVD, Blu-Ray ali televizijskih programov), se izberejo formati platna za kinematografijo ali HDTV.
Format video zaslona (4:3)
Format video zaslona je idealno izbrati za projekcijsko platno, ki se uporablja za vizualizacijo podatkov iz računalnika na zaslonu (npr. za predstavitve PowerPoint).
Format diapozitivov (3:2)
Format diapozitivnega zaslona omogoča prikaz diapozitivov brez motečih belih okvirjev okoli projiciranih slik. Slika s črnim okvirjem ima namreč v subjektivni zaznavi večji kontrast slike. Zato morajo slike na projekcijskem platnu čim bolj v celoti zapolniti svetlo območje projekcijskega platna.
Panoramski format (2:1 / 3:1)
Panoramski format se uporablja za velika platna, kot je horizontalno platno za gledališča, studie, sejme in dogodke, na voljo pa je v obliki raztegljivega platna VARIO 64 [vstavite povezavo do izdelka] za čelno projekcijo.
Format zaslona WUXGA (16:10)
Format zaslona WUXGA je še posebej primeren za projekcijo v ločljivosti Full HD s 1.920 x 1.080 slikovnih točk.
Izbira velikosti zaslona je torej odvisna od velikosti prostora in razdalje gledanja: tudi z največje razdalje morajo biti vse podrobnosti zlahka prepoznavne. Pri bližnji razdalji gledanja mora biti projicirana slika še vedno dobro vidna kot celota.
Največja razdalja gledanja = širina zaslona x 6 - Širina zaslona mora biti večja od 1/6 največje razdalje gledanja.
Najmanjša razdalja gledanja = širina zaslona x 1,5 - Najmanjša razdalja do zaslona ne sme biti manjša od 1,5-kratnika širine zaslona.
Če je stena zaslona prevelika, bodo bleščeče barve, kontrast in ostrina slike trpeli, saj mora projektor projicirano sliko ustrezno povečati. Če je zaslon premajhen, so prenesene slike sicer ostre kot britev, vendar manjka občutek impresivnega vizualnega filmskega užitka, ki ga prinaša ogled projekcije na kinematografskem platnu.