MALI PROJEKCIJSKI FILM ABC
Pred izbiro ustreznega projekcijskega platna je treba vedno analizirati predvideno uporabo. Obstajajo filmi, ki se lahko uporabljajo univerzalno, in projekcijski filmi, ki imajo jasno opredeljeno področje uporabe.
"ABC malega projekcijskega platna" je namenjen poudarjanju najpomembnejših točk, ki jih je treba upoštevati pri izbiri projekcijskega platna, in razlagi ključnih izrazov, povezanih s projekcijskim platnom.
Svetlobni tok ANSI
Svetilnost ANSI je merilo svetlobnega toka projektorja. ANSI je okrajšava za American National Standards Institute, ameriški organ za standardizacijo industrijskih postopkov. Nemški ustreznik je Nemški inštitut za standardizacijo (DIN). Oba sta člana Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO). Svetlobni tok ANSI je izmerjena vrednost za medsebojno primerjavo zmogljivosti projektorjev (svetilk). Svetlobni tok se izračuna iz svetilnosti (v luksih) in osvetljene projekcijske površine (v m²).
Projekcija spredaj
Projekcija, ki se projicira na sprednjo stran projekcijskega platna, tako rekoč na gledalčevo stran. Naslednja projekcijska platna Gerriets so primerna za sprednjo projekcijo:
OPERA® WHITE, OPERA® WHITE COLORATED, OPERA® WHITE MICROPERFORATED, OPERA® HIGH GAIN, OPERA® HIGH GAIN, SILVERBLACK, GAMMALUX®, GAMMALUX® MICRO, SCENE, SCENE COLORATED, GREYSCREEN, OPERA® WHITE, OPERA® WHITE COLORATED, OPERA® WHITE MICROPERFORATED, OPERA® HIGH GAIN, SILVERBLACK
Uporablja se lahko na obeh straneh
Naslednja projekcijska platna Gerriets so primerna za sprednjo in zadnjo projekcijo:
OPERA® MILKY MATT, OPERA® LIGHT BLUE, SHOW®, STUDIO®, REVUE, EVEN, OPTIBLACK 2.2
Format slike
Format slike izraža razmerje med širino in višino prikazane slike.
- Kvadratni format 1:1
- Panoramski format 2:1 / 3:1
- Format diapozitivov 3:2
- Video format 4:3
- Filmski format ali format HDTV 16:9
- Format WUXGA 16:10
Pri nakupu projekcijskega platna je smiselno upoštevati najpogosteje uporabljen format.
Velikost zaslona v skladu z DIN 19045
Širina zaslona mora biti večja od 1/6 največje razdalje gledanja, najmanjša razdalja do zaslona pa ne sme biti manjša od 1,5-kratnika širine zaslona. Višina zaslona je odvisna od želenega formata, npr. 4:3 ali 16:9.
Tipa zaslona D in R
Vrsta platna D (razpršeno) označuje platno za čelno projekcijo, ki odbija vpadno svetlobo na široko razpršeno in nima izrazite prednostne smeri odboja.
Zaslon tipa R (zadnja projekcija) ne odbija vpadne svetlobe, temveč jo prepušča (transmisija). Ta platna za zadnjo projekcijo v veliki meri razpršijo svetlobo, ki gre skozi njih, in nimajo izrazite prednostne smeri prenosa. Filmi za sprednjo in zadnjo projekcijo so ustrezno označeni kot D/R.
Projekcijska platna tipa B s površino, prevlečeno s kristalnim steklom, ali projekcijska platna tipa S z metalizirano površino so manj pogosta. To so projekcijska platna z odbojnostjo v prednostni smeri. Ta projekcijska platna imajo običajno visok faktor svetilnosti, vendar nizek razpršilni kot.
Barvni spektrogram in barvno upodabljanje
Ali je dosežen enakomeren odboj/prenos v vseh barvnih območjih, je najbolje razvidno iz barvnega spektrograma. Barvni spektrogram prikazuje odboj ali prenos v območju vidne svetlobe (približno 380-780 nm) na celotni površini zaslona. Odboj ali prenos vidne svetlobe projekcijske površine v različnih barvnih območjih je lahko precej različen. V nasprotju s faktorjem svetilnosti barvni spektrogram meri povprečno vrednost v vseh nanometrskih območjih na celotnem zaslonu, zato nizke vrednosti odbojnosti/prepustnosti ne pomenijo nujno nizkega faktorja svetilnosti. Resnična barvna reprodukcija projekcijskega platna je torej manj povezana s stopnjo ali intenzivnostjo odbojnosti (prednja projekcija) ali prepustnosti (zadnja projekcija) in bolj z enakomernostjo različnih valovnih dolžin. Bolj ko so izmerjene vrednosti homogene in bolj ko je krivulja v prikazanem barvnem spektrogramu enakomerna, boljša je prava barvna reprodukcija projekcijskega platna.
Vrednost 1 (ali 100 %), prikazana na barvnem spektrogramu, je sestavljena iz odbojnosti, prepustnosti in absorpcije projekcijskega platna.
Faktor izgube zaradi absorpcije je običajno zanemarljiv, razen pri projekcijskih platnih slabe kakovosti.
Faktor odbojnosti ali prepustnosti se pogosto zamenjuje s faktorjem svetilnosti, vendar se merilne metode in pomen izmerjenih vrednosti razlikujejo.
Velikost filma
Projekcijske folije skoraj vseh velikosti lahko prilagodite v visokofrekvenčni varilnici. Vendar obstaja fizična omejitev višine projekcijskih folij iz mehkega PVC, saj celotna teža materiala statično obremenjuje zgornji del projekcijske folije in material se poveša. Za večje višine je treba razmisliti o uporabi projekcijskih platen, ojačanih s tkanino, vendar v tem primeru zadnja projekcija ni smiselna. Načeloma ni omejitev glede širine, upoštevati je treba le skupno težo projekcijske površine. Pri izbiri velikosti projekcijskega platna je treba paziti tudi na razumno razmerje med širino in višino, saj se projekcijsko platno iz mehkega PVC ponavadi obesi, če je višina večja od širine.
Obdelava filmov
Tehnologija visokofrekvenčnega varjenja je najsodobnejši, najučinkovitejši in najkakovostnejši postopek varjenja, ki je trenutno na voljo na trgu. Fini, skoraj nevidni šivi se ustvarijo v več korakih obdelave. Ta metoda se lahko uporablja tudi za obdelavo lakiranih folij in drugih folij iz PVC. Možno je na primer izdelati tudi napihljive folije z ventilnimi vložki.
Trajnost
Trajnost zaslona ni toliko odvisna od lastnosti materiala kot od obdelave in pogojev na kraju samem. Po več letih uporabe lahko projekcijsko platno zaradi skladiščenja in premikanja pokaže nekaj šibkih točk. K temu je treba dodati še napake pri ravnanju in toplotne poškodbe zaradi prehladnega skladiščenja in premikanja. Največji sovražnik projekcijskega platna je še vedno izvedba v repertoarnih hišah, kjer zahtev projekcijskega platna med montažo in demontažo običajno ni mogoče upoštevati. PVC, ki se takoj po prenosu v skladišče pri igralnih temperaturah okoli 40 °C in se tam pri zlaganju ohladi, pozimi včasih do temperature tik nad lediščem, bo seveda utrpel poškodbe, ko bo ponovno postavljen v vlake.
Hladni odmor
PVC spreminja svojo konsistenco glede na temperaturo. Projekcijske folije iz PVC postanejo mehkejše, ko se segrejejo, in trše, ko se ohladijo. Projekcijske folije iz PVC se lahko obdelujejo in nameščajo le pri običajnih sobnih temperaturah. Če se folije obdelujejo, nameščajo ali kako drugače obremenjujejo pri preveč nizkih temperaturah okolja, lahko pride do tako imenovanega "hladnega loma". To pomeni nepopravljivo poškodbo filma.
Kontrast
Preprosto povedano, kontrast pomeni razmerje med črno in belo barvo. O dobrem kontrastu slike govorimo, kadar gledalec črne dele slike zaznava kot črne, bele dele slike pa kot bele. Za merjenje kontrastnega razmerja se projicira pravokotnik z osmimi belimi in osmimi črnimi polji, svetlobni tok, ki se odbija od projekcijskega platna, pa se meri z merilnikom NIT. Določi se povprečna vrednost osmih belih in osmih črnih merilnih točk, ki se nastavijo glede na druge. Ta vrednost opisuje kontrastno razmerje. Naslednje vrednosti so priporočene za projekcije v običajnih razmerah v konferenčni sobi (okoliška svetloba pri približno 200 luksih): kontrastno razmerje med 5 : 1 in 10 : 1 velja za slabo, medtem ko kontrastno razmerje 20 : 1 ali več velja za dobro kakovost.
Diagram svetilnosti
Diagram svetilnosti prikazuje faktor svetilnosti pri ustreznem kotu gledanja. Bolj ko je krivulja ravna, bolj enakomerna je porazdelitev svetilnosti na projekcijskem platnu. Čim bolj je krivulja strma, tem bolj se projekcijsko platno nagiba k vročim točkam (svetla točka/okrog v sredini slike) in ni primerno za določene aplikacije (npr. projekcije z mehkimi robovi).
Faktor svetilnosti
Faktor svetilnosti, znan tudi kot ojačitev, opisuje učinkovitost projekcijskega platna.
V standardu DIN 19045 so opisani pogoji za določanje svetlobne učinkovitosti projekcijskega platna v primerjavi z določeno referenčno površino (bel standard v skladu s standardom DIN 50339). Ta bela referenčna površina je izdelana iz barijevega sulfata, bele kredne ploščice. Pri tej beli kredni ploščici kot referenčni površini je faktor svetilnosti 1. Vse informacije o faktorjih svetilnosti se vedno nanašajo na to referenčno površino. Zato je mogoče, da so faktorji svetilnosti večji od 1. V teh primerih projekcijska površina odbija (prednje projekcijsko platno) ali prepušča (zadnje projekcijsko platno) več svetlobe kot bela kredna ploščica.
Svetilnost se meri pod različnimi koti gledanja. Svetilnost je največja, kadar projicirana svetloba pada navpično na platno in gledalec gleda projekcijsko površino vzdolž iste osi.
V tem primeru sta os projekcije in optična os enaki, kot gledanja pa je 0°. Tu se izmeri največji faktor svetilnosti - povečanje. Bolj ko je gledalec oddaljen od osi projekcije, večji je kot gledanja in manjša je svetilnost odbite svetlobe.
Montaža
Namestitev projekcijskih platen lahko opravi naše usposobljeno in izkušeno osebje.
Perforacija in mikroperforacija
Perforacija ali mikroperforacija projekcijske folije poveča prepustnost zvoka v srednjih in višjih frekvenčnih območjih. Pri nižjih frekvencah zvok skoraj neovirano prehaja skozi zaprto PVC-folijo.
Pri perforaciji govorimo o približno 57 000 luknjicah na m² z odprto površino približno 7 %, pri mikroperforaciji pa o približno 300 000 luknjicah na m² z odprto površino približno 6 %.
Če je gledalec relativno blizu projekcijskega platna, je smiselno izbrati mikroperforacijo (npr. GAMMALUX® MICRO); če je gledalec bolj oddaljen, lahko izberete perforirano projekcijsko platno (npr. OPERA® perforirano).
Pozor: Glede na oddaljenost projekcijskega platna in vrsto projekcije se lahko pri digitalnih projektorjih pojavi tako imenovani "učinek moire".
Iztiskovanje
Večina projekcijskih filmov ima relief na eni strani. Relief ima optično funkcijo za smer vpadne ali prepuščene svetlobe. Ta relief mora biti vedno usmerjen proti gledalcu tako pri sprednji kot pri zadnji projekciji. Izjema je film Gerriets HIGH GAIN. Pri tem filmu mora biti relief vedno na strani, obrnjeni stran od gledalca, saj je stran, obrnjena proti gledalcu, zelo odbojna. Sprednjo stran pripravljenih projekcijskih platen je mogoče prepoznati tudi po napisu Gerriets na ušesih.
Kakovost projekcije
Tudi pri uporabi visokokakovostnih projekcijskih platen je kakovost projekcije odvisna od številnih različnih dejavnikov, kot so kakovost projektorja, okoliška svetloba in oddaljenost od vira projekcije. Predvsem na prostem so projekcije pri dnevni svetlobi mogoče le pod določenimi pogoji.
PVC / termoplastika
Večina projekcijskih filmov je izdelana iz PVC (polivinilklorida). PVC je amorfen, termoplastičen material. Je trd in krhek, bele barve in postane mehkejši, plastičen in uporaben za tehnične namene šele z dodajanjem mehčal in stabilizatorjev. Z dodajanjem dodatnih aditivov se ustvarijo pogoji za zaviranje gorenja.
Čiščenje
Da bi zagotovili dolgo življenjsko dobo, lahko folije očistite s posebnim čistilom za PVC in krpo iz mikrovlaken. To čistilno sredstvo ne sme vsebovati topil in ne sme vplivati na osnovni material PVC-folije.
Popravila
Da bi lahko manjše poškodbe zaradi zunanjih vplivov popravili sami na kraju samem, lahko folije zlepite s posebnim visoko trdnim lepilom iz PVC in nadomestnim kosom ustrezne folije. V izogib morebitnim nesporazumom: tudi manjša popravila bodo vedno vidna, zlasti pri filmih za projekcijo za nazaj.
Odbojnost, prepustnost in absorpcija
Odsevnost predstavlja razmerje med odbitim spektralnim sevalnim tokom (svetlobnim tokom) in vpadnim spektralnim sevalnim tokom. Prepustnost kaže razmerje med prepuščenim in vpadnim spektralnim sevalnim tokom, absorpcija pa predstavlja faktor izgub projekcijske površine, tj. razmerje med absorbiranim in vpadnim spektralnim sevalnim tokom. Vrednost 1 (ali 100 %), prikazana v barvnem spektrogramu, je sestavljena iz odbojnosti, prepustnosti in absorpcije projekcijske površine. Faktor izgub zaradi absorpcije je običajno zanemarljiv, razen pri poceni projekcijskih platnih. Faktor odbojnosti ali prepustnosti se pogosto zamenjuje s faktorjem svetilnosti, vendar se merilne metode in pomen izmerjenih vrednosti bistveno razlikujejo.
Projekcija zadaj
Projekcija, ki se projicira na hrbtno stran zaslona. Naslednja projekcijska platna Gerriets so primerna za zadnjo projekcijo:
PANORAMA, OPTITRANS®, OPTILUX, TRANSMISSION, ARENA 86, ARCTIC
Črna raven
Raven črne barve predstavlja intenzivnost črne barve v projekciji na projekcijski površini. Na raven črne barve vplivata vir projekcije in projekcijska površina. Teoretično bi bila optimalna raven črne barve nič odstotkov odboja ali prenosa vpadne svetlobe na projekcijsko površino.
1 Predstavitev besedila z razpršeno svetlobo na beli sprednji projekcijski foliji
2 Predstavitev besedila z razpršeno svetlobo na sivi projekcijski foliji
Projekcija Softedge
Pri projekciji z mehkimi robovi mora medijska programska oprema nadzorovati intenzivnost svetlobe projektorjev na prekrivajočih se robovih slike, da se z dvema ali več projektorji zagotovi enakomerna projekcija naravnega videza. Vendar lahko medijska programska oprema nadzoruje le projektorje; na kateri medij ali projekcijsko platno se projicira, programska oprema ne more nadzorovati. Ko sta bila na prejšnjih straneh pojasnjena faktor svetilnosti in porazdelitev svetilnosti, je bila omenjena tudi primernost projekcijskega platna za projekcije z mehkimi robovi. Če bi za projekcijo mehkega roba izbrali projekcijsko platno z visokim faktorjem svetilnosti in neugodno porazdelitvijo svetilnosti, bi imelo svetlejša območja v ustrezni osi 0, tj. osi projekcije, na primer s tremi projektorji, ki bi proti robu postala temnejša, da bi ob vstopu v naslednjo os projekcije spet postala svetlejša. Z drugimi besedami, tri svetlejša polja s temnejšimi robnimi območji. Za projekcije z mehkimi robovi je bistveno izbrati projekcijska platna z optimalno porazdelitvijo svetilnosti; pri tem je raven faktorja svetilnosti v osi 0 sekundarno merilo za izbiro. Projekcijski filmi, ki izpolnjujejo to merilo pri zadnji projekciji, so na primer OPERA® mlečno mat (ß 0,32), OPERA® svetlo modra (ß 0,26), oba z nižjimi faktorji svetilnosti, vendar s skoraj idealno porazdelitvijo svetilnosti, predvsem pa novi projekcijski film za zadnjo projekcijo TRANSMISSION, ki uspešno združuje visok faktor svetilnosti (ß 1,13) z zelo dobro porazdelitvijo svetilnosti.
Razpršilni kot in polovični kot povečanja
Kot razpršitve zaslona je posledica omejitve območja gledalca v skladu z DIN 19045. Ta omejitev območja gledalca je opredeljena kot 40° levo in desno od osi 0 ali osi projekcije. Polovični kot povečanja določa le stranski kot na projekcijsko os, pri katerem 50 % faktorja svetilnosti ß še vedno doseže os 0, in je redko določen kot dodatna vrednost k faktorju svetilnosti za oceno projekcijskega platna.
Projekcija na celotnem zaslonu
Projekcija podatkov ali slikovnega gradiva s projektorjem, ki v celoti osvetli površino zaslona.
Beli kamnolom
Številne amorfne plastike se med raztezanjem na obremenjenih območjih obarvajo belo. Ta pojav je znan kot beljenje ali razpokanje. Crazing je mikroskopsko majhno območje, katerega mejne površine so poškodovane s posameznimi, zelo raztegnjenimi ali nagubanimi prameni materiala (crazes). Razpoke so predhodna poškodba materiala in so lahko začetek zloma.